Načelo vakuumske vrečke.

Vakuumska vrečka, znano tudi kot vakuumsko pakiranje, temelji na načelu atmosferskega tlaka, glavna vloga vakuumske vrečke je deoksigenacija, da se prepreči kvarjenje hrane. Vakuumsko pakiranje je postopek izčrpavanja kisika iz embalažne vrečke in živilskih celic s črpalko, tako da mikroorganizmi izgubijo svoje »življenjsko okolje«.Vakuumske vrečkelahko tudi prepreči oksidacijo hrane, tako da hrana ne spremeni okusa, poslabšanje zmanjša izgubo vitamina A in C.

Materiali za vakuumsko embalažo, ki se običajno uporabljajo iz dvoslojne kompozitne folije ali treh plasti aluminijaste tanke kompozitne folije iz treh tesnilnih vrečk.Vakuumsko pakiranjestroj običajno uporablja votlino tipa in zunanji črpalni tip dva modela. Kitajska tehnologija vakuumskega pakiranja je bila razvita v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, tehnologija vakuumskega napihljivega pakiranja pa se je začela uporabljati v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Vakuumsko pakiranje je vakuumsko črpano, nato pa napolnjeno z dušikom, ogljikovim dioksidom in drugimi plini. Dušik je inertni plin, ki ima polnilno vlogo, tako da vakuumska vrečka vzdržuje pozitiven tlak, da prepreči vstop zraka zunaj vrečke v vrečko, in ima zaščitno vlogo za hrano. Ogljikov dioksid aktivno zavira glivice, bakterije kvarilce in druge mikroorganizme. Nekatera živila, kot so krhka in lomljiva hrana, oljna hrana, ki se lahko deformira, ostri robovi ali visoka trdota, bodo preluknjala vakuumske vrečke in druga živila, po vakuumskem napihovanju embalaže je tlak napihovanja v vakuumski vrečki večji od atmosferskega tlaka zunaj vrečke, ki lahko učinkovito prepreči zmečkanje in deformacijo hrane pod pritiskom ter ne vpliva na videz vrečke ter tiskanje in dekoracijo. S promocijo embalaže majhnih vakuumskih vrečk in razvojem supermarketov bo obseg njene uporabe vse večji in nekateri bodo postopoma nadomestili trdo embalažo.

Vakuum je poleg kisika poleg zaviranja rasti in razmnoževanja mikroorganizmov še ena pomembna funkcija preprečevanja oksidacije živil, saj maščobna živila vsebujejo veliko nenasičenih maščobnih kislin, ki jih delovanje kisika oksidira, tako da se okus hrane poslabša. Poleg tega oksidacija povzroča tudi izgubo vitamina A in vitamina C, na nestabilne snovi v živilskih barvah pa vpliva kisik, ki potemni barvo. Zato lahko deoksigenacija učinkovito prepreči kvarjenje hrane in ohrani njeno barvo, aromo, okus in hranilno vrednost.